Vir: NASA-JPL/Caltech
Ocenjuje se, da so človeške dejavnosti do danes povzročile približno 1,0 ° C globalnega segrevanja nad predindustrijskimi ravnmi. Globalno segrevanje bo med letoma 2030 in 2050 verjetno doseglo 1,5 ° C, če se bo še naprej povečevalo s trenutno intenzivnostjo.
Vir: NASA’s Scientific Visualization Studio. Data provided by Robert B. Schmunk (NASA/GSFC GISS
Večino dosedanjega globalnega segrevanje so absorbirali oceani. V zadnjih 40 letih se je vrhnja plast oceanov (do globine 100 metrov) v povprečju segrela za več kot 0,33 stopinje Celzija.
Posledično so svetovna morja postala za približno 30 % bolj kisla.
Globalna gladina morja se je v zadnjem stoletju dvignila za približno 20 centimetrov. Stopnja v zadnjih dveh desetletjih pa je skoraj dvakrat večja kot v prejšnjem stoletju in se vsako leto dodatno poveča.
Zadnjih 800.000 let, vse do sredine 20. stoletja, koncentracije CO2 niso presegle 300 ppm (delcev na miljon). Od začetka industrijske revolucije smo povečali koncentracijo CO2 v atmosferi za 48%, na nivo nad 400 ppm.
(NASA – https://climate.nasa.gov/causes/)
V našem ozračju je trenutno več ogljikovega dioksida kot kadar koli prej v zgodovini človeštva. Toliko CO2 je Zemljina atmosfera nazadnje vsebovala v pliocenu pred približno tremi milijoni let, ko je bila gladina morja nekaj metrov višja, severni in južni pol pa celo za 10 stopinj Celzija toplejša.
(NASA Global Climate Change – https://climate.nasa.gov/climate_resources/7/graphic-carbon-dioxide-hits-new-high/)
Ogrevanje zaradi antropogenih emisij ki so že bile izpuščene v ozračje do danes, bo trajalo stoletja do tisočletja in bo še naprej povzročalo nadaljnje dolgoročne spremembe podnebnega sistema, kot je dvig morske gladine, s pripadajočimi vplivi. Vendar pa te emisije zelo verjetno ne bodo povzročile nadaljnjega segrevanja za več kot 0,5 ° C v naslednjih dveh do treh desetletjih.
Podnebni modeli predvidevajo občutne spremembe regionalnih podnebnih značilnostih. Te spremembe vključujejo: dvig povprečne temperature v večini kopenskih in oceanskih regij, povečanje vročih ekstremov v večini naseljenih regij, močne padavine v več regijah ter verjetnost suše in primanjkljaj padavin v nekaterih regijah.
Vir: NASA and JPL/Caltech
Strokovnjaki opozarjajo da imajo podnebne spremembe vedno večjo vlogo pri izginotju vrst. Predstavljajo namreč tretji največjega dejavnik izgube biotske raznovrstnosti za spremembami rabe tal in morij, ter prekomernem izkoriščanju virov. Koralni grebeni so še posebej občutljivi na ekstremne dogodke segrevanja. Njihova površina bi se pri ogrevanju nad 2 stopinji C lahko zmanjšala na le en odstotek sedanjega obsega.
Podnebne spremembe kot posledico globalnega segrevanja lahko opazimo skoraj povsod po svetu in v številnih oblikah.
(ARSO)
Tveganja povezana s podnebnimi spremembami za zdravje, preživetje, zanesljivo preskrbo s hrano, oskrbo z vodo, človekovo varnostjo in gospodarsko rastjo naj bi se povečala z globalnim segrevanjem 1,5 ° C in še dodatno povečala z segrevanjem nad 2 °C.
Voditelji in voditeljice EU so decembra 2019 podprli cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
