Spreminjanje podnebja

Od leta 1961 so se, razen jeseni, močno ogreli vsi letni časi. V obdobju 1961–2020 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature.

Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Narašča število vročih dni; opaža se tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C.

Slovenija leži na stiku Alp, Sredozemlja in Panonske nižine. Zaznamuje jo pokrajinska raznovrstnost, ki vpliva na lokalno podnebno raznolikost, ter na spremembe, ki že in ki še bodo zaznamovale posamezna območja v različnih letnih časih.

Potek podnebnih sprememb v prihodnosti je odvisen zlasti od intenzivnosti izpustov toplogrednih plinov (TGP). Zaradi različnih možnih potekov družbeno-ekonomskega razvoja, so pri pripravi ocene tveganj pomembni različni podnebni scenariji, ki ponazarjajo nekaj značilnih možnih potekov emisij toplogrednih plinov. Podnebni modeli so zgolj približek resničnemu stanju podnebnega sistema.

ARSO je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, na podlagi treh različnih scenarijev izpustov TGP.

Rezultati teh simulacij za prihodnost do konca 21. stoletja napovedujejo:

• Znaten dvig letne povprečne temperature zraka na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih.

Povprečna temperatura zraka bo naraščala, s srednjim razponom od približno 1 do približno 4 °C, odvisno od scenarija izpustov toplogrednih plinov.

Znatno spremembo temperature bo občutna v vseh letnih časih, v zimskem času bo segrevanje izrazitejše od povprečnega letnega segrevanja.

• Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev poleti. Podaljšala se bo rastna doba rastlin.

Število in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala. Najmočnejši vročinski dogodki bodo v bližnji prihodnosti še primerljivi z današnjimi, v obdobju od 2040 dalje pa bodo močnejši od najmočnejših vročinskih valov iz primerjalnega obdobja (1981-2010).

Število hladnih dni se bo v prihodnosti postopno manjšalo. Po pesimističnem scenariju je ob koncu stoletja v večjem delu Slovenije predvidenih približno 40 hladnih dni manj, v visokogorju pa tudi do 60 dni manj kot v primerjalnem obdobju.

Vzajemno z dvigom temperature zraka se bo ogreval tudi površinski sloj tal, kar bo vplivalo na fenološki razvoj in dolžino rastne dobe rastlin. Spomladanski fenološki razvoj rastlin bo zgodnejši, dolžina rastne dobe pa se bo podaljševala z zgodnejšim začetkom spomladi in kasnejšim zaključkom jeseni. Pogostost spomladanskih pozeb bo ostala na podobni ravni kot v primerjalnem obdobju.

• Predvideno je opazno povečanje padavin pozimi. Povečala se bo tudi jakost in pogostost izjemnih padavin.

Do konca 21. stoletja je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovano povečanje povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na primerjalno obdobje, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije.

Zimsko naraščanje padavin ne pomeni povečanja snežnih padavin, saj bodo z naraščajočo temperaturo zraka le-te najverjetneje postale čedalje manj pogoste.

Povečala se bosta tako jakost kot pogostost izjemnih padavin.

• Letno napajanje podzemne vode in veliki pretoki se bodo povečali, najbolj izrazito na vzhodu države.

Scenariji kažejo na povečanje napajanja podzemne vode, ki je zanesljivo predvsem v vzhodni polovici Slovenije in na jugozahodu v obdobju po 2040. Do konca stoletja je po zmerno optimističnem scenariju v Sloveniji predvideno povečanje napajanja za približno 20 %, nekoliko več v SV Sloveniji.

Za podrobnejše raziskovanje rezultatov ARSO projekta “Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja”, lahko uporabite spletno orodje Atlas podnebnih projekcij. Le ta uporabnikom omogoča raziskovanje rezultatov projekta s pomočjo grafičnih prikazov za različne vidike sprememb podnebja v Sloveniji.