TGP emisije in prehod v podnebno nevtralnost

Slovenija mora vsako leto poročati Evropski komisiji in Sekretariatu UNFCCC o nacionalnih evidencah antropogenih izpustov in ponorov toplogrednih plinov po dogovorjeni IPCC metodologiji.

null

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2018 kar 82,8%). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in pa tudi pri industrijskih procesih, predvsem tistih, kjer kot surovino uporabljajo karbonate. Sledi metan (11,1 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,3 %), ki prav tako nastaja predvsem v kmetijstvu, opazni pa so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,9 %)

(ARSO)

Emisije in zaveze do 2020

Po odločbi 406/2009/ES je bil cilj Slovenije do leta 2020, da se emisije TGP v sektorjih izven EU-ETS ne bodo povečale za več kakor 4% glede na leto 2005. Cilj za vire vključene v evropski sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov  (EU-ETS) je določen na nivoju EU.

V letu 2019 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 11,9 % nižji od dodeljenih količin za to leto.*

V letu 2018 je promet predstavljal največji vir skupnih TGP emisij in sicer 33%, sledila je proizvodnja električne energije in toplote s 30%, industrija s 17 %, kmetijstvo s 10  %, široka raba 7,5 % in odpadki 2,5 %. V obdobju od leta 2005 so se emisije zmanjšale v vseh sektorjih, razen v prometu (porast za 32%).*

Podatki spremljanja emisij in izvajanja ukrepov za zmanjšanje TGP nakazujejo, da Slovenija cilj zadan do 2020 dosega.  Ne glede na doseganje tega cilja, pa bo za doseganje podnebne nevtralnosti do 2050 in doseganje zaostrenih ciljev zmanjševanja TGP do leta 2030 zadanem na Evropski ravni potrebno dodatno okrepiti prizadevanja v vseh sektorjih in omogočiti korenitejše sistemske spremembe tako na državni kot lokalni ravni.

Zaveze in projekcije emisij v bodoče

Zaveze po 2020

EU namerava do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov. Ta cilj je v središču evropskega zelenega dogovora in v skladu z zavezanostjo EU globalnim podnebnim ukrepom v okviru Pariškega sporazuma.*

Po Uredbi 2018/842 je pravno obvezujoč mednarodni cilj Slovenije da do leta 2030 zmanjša emisije TGP za 15 % glede na leto 2005. Ta cilj se nanaša na emisije iz virov, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami. V nacionalnem energetsko podnebnem načrtu, ki bil sprejet februarja 2020, si je Slovenija zastavila cilj zmanjšanja teh emisij za 20%. V nadaljevanju je Evropski svet decembra 2020 sprejel nov cilj na ravni EU, in sicer vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Ti zaostreni cilji bodo vključeni v zakonodajni paket »Pripravljeni na 55« (»Fit for 55«), ki je trenutno še v pripravi.

Projekcije emisij za Slovenijo 

V sklopu projekta LIFE Podnebna pot 2050, so bile na podlagi različnih scenarijev pripravljene projekcije emisij toplogrednih plinov za Slovenijo do leta 2050.

Projekcije so bile narejene na podlagi šestih različnih scenarijev. Razpon deležev zmanjšanja emisij do leta 2050, brez upoštevanja ponorov sektorja LULCUF je med 23% do 89% odvisno od ambicioznost in predvidenih ukrepov scenarija.  Projekcije nakazujejo, da lahko država z upoštevanjem ponorov emisij do let a 2050 doseže cilj neto ničelnih emisij oziroma podnebne nevtralnosti pri po obeh ambicioznih scenarijih (DUA scenarija).

Dosedanji potek emisij TGP

Slika: Dosedanji potek emisij TGP brez sektorja LULUCF do leta 2017 in potek emisij po projekcijah za šest scenarijev od leta 2020 do leta 2050(vir: ARSO, IJS-CEU, KIS)

Sektorska struktura emisij

Slika: Sektorska struktura emisij TGP v izbranih preteklih letih ter po projekciji za scenarije OU,DUA JEinDUA SNP za leta 2020, 2030,2040in 2050 (vir: ARSO, IJS-CEU, KIS)

Vir: Projekt LIFE Podnebna pot 2050

Več o scenarijih na tej povezavi: https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2021/03/LIFE-ClimatePath2050_Deliverable-C3_2_AnalizaScenarijevPovzetek_V_2.pdf